Aktivno oglje iz satja je nov adsorbentni material s pravilno strukturo por. Zaradi svoje visoke specifične površine, odlične zmogljivosti adsorpcije plina in tekočine ter nizkega pretočnega upora se široko uporablja na področju varstva okolja, kemijskega inženiringa in farmacije. Njegove metode priprave in optimizacija delovanja so trenutno vroča tema raziskav.
Aktivno oglje v satju je običajno izdelano iz aktivnega oglja iz premoga, lesa ali sadnih lupin. Po enakomernem mešanju z vezivom (kot je fenolna smola ali poliakrilonitril) se mešanica ekstrudira v satovo zeleno telo. Oblikovano zeleno telo se posuši, da se odstrani vlaga, čemur sledi karbonizacija in aktivacija pri visokih temperaturah (običajno 800-1000 stopinj). Aktivacijo lahko izvedemo z metodami fizične aktivacije (kot sta vodna para ali ogljikov dioksid) ali metodami kemične aktivacije (kot je fosforna kislina ali kalijev hidroksid), da dodatno razširimo strukturo por in povečamo adsorpcijsko sposobnost.
Med postopkom priprave imajo razmerje surovin, vrsta veziva, tlak iztiskanja in pogoji aktivacije pomemben vpliv na strukturo por in adsorpcijske lastnosti aktivnega oglja iz satja. Raziskave so pokazale, da lahko ustrezno povečanje aktivacijske temperature in časa poveča specifično površino, vendar lahko previsoke temperature povzročijo strukturni kolaps. Poleg tega lahko optimizacija vezivnega razmerja izboljša mehansko trdnost, zaradi česar je primeren za adsorpcijske sisteme s fiksno-plastjo ali premikajočo se{3}}plastjo.
Aktivno oglje iz satja se uporablja predvsem pri čiščenju odpadnih plinov (kot je obdelava HOS), obdelavi vode (kot je adsorpcija težkih kovin) in industrijski katalizi. Njegova edinstvena satasta struktura ne izboljša le učinkovitosti prenosa mase, ampak tudi zmanjša padec tlaka v sistemu, s čimer prekaša tradicionalno zrnato aktivno oglje. Prihodnji razvoj se bo osredotočil na nadaljnje izboljšanje njegove selektivne adsorpcijske sposobnosti z nano-modifikacijo in tehnikami kompozitnega dopinga.




